Indonezija - Bali in Lombok 2012

3. in 4.8.2012

Brez kakšnih posebnih zapletov ali zamud, je letalo pristalo na Baliju. Taksi je skupinico pripeljal na Popis I. Med stojnicami s spomnki, sarongi in ostalim blagom smo se prebili do hotela. Žal bazena nismo mogli izkoristiti, saj je bilo že tako pozno, da smo odšli takoj na pozno večerjo, nato pa kramljali ob domačih dobrotah...

5.8.2012

Bali smo zapustili. Plovba do lomboka je bila kar naporna. Veter je povzročil visoke valove. Naš mali speed boat je imel posteno preizkusnjo vodotesnosti, naši želodci pa tudi. Vsi smo prestali test. Veseli, da smo spet na kopnem, smo se odpeljali v Sangigi. Po pravem indonezijskem kosilu: nasi gorang special, smo se usedli na motorje in oddrveli po vijugasti cesti čez hribe in doline. Ogledali smo si čudovite samotne plaže. Videli smo vse tri otočke Gilije: Air, Meno in Trawangan. Ko sta gospe zagledali kup koral, je prišel do izraza nabiralniški duh nežnejšega spola. Vmes smo domačina, ki je ravno delal v nasadu, prosili za svež kokos. Prav prilegel se je. Pravijo, da je odličen proti dehidraciji. Sledilo je kopanje na črni plaži. (Zakaj črna mivka? Zaradi vulkanskega nastanka otoka.) Za večerjo smo snedli na žaru pripravljene darove morja.

6.8.2012

Zjutraj je vidljivost boljša. Lepo smo videli vulkan na Baliju. Na pravo lokalno tržnico pa moraš priti že zgodaj. Tam so prodajali zelenjavo, sadje, meso, posodo, kočije (čidomo) so se vozile naokoli. Sedaj si z lahkoto predstavljamo, da je bilo nekaj podobnega tudi pri nas - v daljnjih časih seveda. Pot nas je nato vodila mimi polj. Gospe sta preizkusili kako je s presajanjem riža. Brez pomisleka sta stopili v blato in pomagali kmetom. Moški del pa si je pobližje ogledal kako raste tobak. Ker smo bili na področju gojenja arašidov, smo preverili okus mladih, še ne zrelih in potem še zrelih. Lahko rečem, da so precej drugačni od praženih! V džungli in potem na slapovih je bilo noro. Celo po potoku smo brodili, ko je zmanjkalo poti. Dvojni slap, ki pada iz zelo velike višine bobni. Ko taksna količina vode pada na kamenje, te hitro zvabi med svoje valove. Vendar ni problema: ni globoko, le kamenje drsi. Osvezili smo se, zmasirali na eni od mini ''vej'' tega slapa, nato pa odkorakali na sadno kosilo. Spet smo se podali na cesto in opazovali cudovito pokrajino: v kraterju vulkana je popolna ravnina. Tam so polja, ki očitno dobro rodijo. Ob robu pa so postavljena naselja. Iz najvišje točke naše poti (1700m) smo si od daleč ogledali vulkan Rinjani. Čestitke vsem tistim, ki ste že kdaj šli na odpravo in celo dosegli vrh (3726m)!!! 

7. in 8.8.2012

Spet ruzak na ramo in pot pod noge. Gili Air nas je pričakal z odprtimi rokami. Mali otok, malo ljudi, lepa plaža, polno morje - ribic seveda. Ker smo bili že malo utrujeni, smo se prepustili uživanju v brezdelju. Snorklanje in ogled celotnega otoka. Ležerni večeri.

9.8.2012

Še na Gili Travangan. Temu se pa konkretno reče turizem. Lokal ob lokalu. Plaža in koktajli. Sončenje ljudi, čeprav so ze popolnoma ''zakurjeni'' . Za večerjo pa smo le našli nekaj bolj domačega.

10.8.2012

Nazaj na Bali. Natančneje Ubud. Zvečer smo si ogledali balijsko glasbeno - plesno predstavo kečak. Zanjo je značilno, da okoli ognja sedi 100 ali več mož, ki pojejo melodijo. Glede na prizore se tudi vstanejo, delajo različne skupinske figure in aktivno sodelujejo v slikah. Okoli pasu imajo zavezane karo črno-bele saronge, ki predstavljajo ravnotežje med dobrim in slabim. V krog prihajajo različne figure, ki uprizarjajo določeno zgodbo. Na koncu smo videli še igro z ognjem. Celotna predstava je zelo atraktivna.

11.8.2012

Z motorji v gozd opic. Ko smo prišli, so bile opice zelo prijazne. Nič hudega sluteč, smo se jim približali, se z njimi igrali. Čez nekaj časa pa so postale napadalne in lopovske. Všeč jim je postala vsaka stvar žive barve. Ogledali smo si tempelj Goa Gajah. Sprehodili smo se do rizevih teras in splezali do reke. Popoldne pa koncno po dolgen casu okusili svinino - celo pečenega odojka v Babi Ibu Oka. Njami, je bil dober!!!

12.8.2012

Na Vulkan! In ne na kar enega! Naš izbranec je bil Gunung Batur (1717m). Že ob 3h zjutraj smo se odpravili 'od doma'. Še dobro, da smo hodili ponoči. Zakaj? Če bi videli kako strma je pot, nas najbrž nihče ne bi mogel prepričati, da se vzpnemo na vrh . Vodnik nam je lepo pomagal pri premagovanju najhujših ovir. Res je, da sončnega vzhoda nismo doživeli v takšni lepoti, kot bi lahko. Šli smo še do kraterja, iz katerega se še vedno kadi. Na poti navzdol pa nas je presenetila jasnina. V trenutku smo zagledali čudovit razgled na jezero, Gunung Agung, posledice zadnjega izbruha,... Ko smo se vozili nazaj proti 'domu', smo si ogledali še kako raste večina začimb (limonina trava, klinčki, cimet, čiči, vanilija...), sadje (kakav, star fruit, jack fruit, ananas, mangostin, snake fruit...) in kava (robusta in arabica). Videli smo celo 'luwaka', ki je pomemben zaradi svoje prehrane: poje namreč le najboljša zrna kave. Ko jih iztrebi, jih ljudje poberejo, očistijo in prepražijo. Cena: to je najdražja kava na svetu. 10g takšne kave stane okoli 10 evrov. Okus: v redu, sigurno pa ni vreden takšne cene.

13.8.2012

Pa smo spet na poti. Iz Ubua smo prispeli nazaj na Kuto. Jaz sem se odločila za popoldansko poležavanje na bazenu, ostali pa so do večerje nakupovali ali počivali. Večerja na plaži Jimbaran je bila več kot vrhunska. Na mizi so se znašle rakovice, kozice, ribe in celo jastog. Med tem, ko so se številni ribiči odpravili na morje, smo ostali uživali ob morski hrani in sončnem zahodu.

14.8.2012

Zadnji dan. Z motorji smo se odpeljali do templja Ulu Watu in ravno ujeli daritveni obred. Gospe so v košarah na glavi nosile dobrote, gospodje pa so poprijeli za senčnike, glasbila in ostalo kar sodi zraven. Vsi so bili praznično oblečeni. Tempelj stoji na pečini. V globini smo opazovali ogromne valove, ki so se razbijali ob steni. Nato smo se odpravili na Dream land. Tam je bilo vzdušje popolnoma drugačno kot smo ga pričakovali. Valovi, ki bi morali segati čez 2 metra in se ponavljati na sekunde, so nekam izginili. Surferji so že naveličano čakali kdaj se bo spet kakšen pojavil. Danes je bila Kuta boljša izbira za ta šport. Tudi sama sem preizkusila svoje znanje. Dve uri učenja sta za začetnico popolnoma dovolj.

15.8.2012

Navsezgodaj zjutraj smo se odpravili na letališče. Če že nismo ujeli sončnega vzhoda na vulkanu, smo ga dočakali na letalu. Skozi okence se je lepo videl Gunung Rinjani na Lomboku, Gunung Agung in Batur na Baliju, jezera Tamblingan, Candikuning in Bujan z Gunung Lesong, Sangiang in Pohen v ospredju. V Maleziji smo imeli kar nekaj časa, zato smo se šli potepat po Kuala Lumpurju. Večerni let za Dubai je bil točen...